Ameriški predsednik Donald Trump je sprožil oster diplomatski spor z Iranom, potem ko je na družbenem omrežju Truth Social objavil, da so Združene države Amerike vojaško pripravljene na posredovanje, če bo tamkajšnji režim uporabil smrtonosno silo proti mirnim protestnikom. Trump je zapisal, da so ZDA »pripravljene in polne« (locked and loaded), ter napovedal, da bo Washington priskočil na pomoč demonstrantom, če jih bodo iranske oblasti začele pobijati. Napetosti so se stopnjevale v petek, 2. januarja 2026, ko so se v islamski republiki razširili gospodarski protesti zaradi padca vrednosti valute in visokih cen. Iranski uradniki so se na Trumpove grožnje odzvali s povračilnimi opozorili. Ali Larijani, sekretar vrhovnega sveta za nacionalno varnost, je poudaril, da bi kakršno koli vmešavanje ZDA v notranje zadeve Irana pomenilo destabilizacijo celotne regije in uničenje ameriških interesov. Iranske oblasti so hkrati obtožile ZDA in Izrael, da spodbujata nemire v državi. Predsednik parlamenta Mohammad Bagher Ghalibaf je ob tem opozoril, da so vse ameriške baze in vojaki v regiji legitimne tarče za napad, če bi prišlo do vojaške avanture Washingtona. Protesti, ki so se začeli v Teheranu in se razširili v več kot 15 mest, so po poročilih terjali že najmanj deset smrtnih žrtev. Iranski vrhovni voditelj ajatola Ali Hamenej je demonstrante označil za izgrednike in zahteval, da se jih »postavi na svoje mesto«, kar nakazuje na možnost še ostrejšega ukrepanja varnostnih sil. Medtem so nekateri ameriški politiki, med njimi republikanec Thomas Massie, kritizirali Trumpovo retoriko in izrazili dvom o njenih resničnih motivih.

Ameriški predsednik Donald Trump je s serijo objav na družbenem omrežju Truth Social sprožil buren mednarodni odziv, ko je napovedal pripravljenost Združenih držav Amerike na neposredno vojaško posredovanje v Iranu. Trump je izjavil, da so ameriške sile v polni pripravljenosti (angl. locked and loaded) in da bodo priskočile na pomoč protestnikom, če bo teheranski režim nad miroljubnimi demonstranti uporabil smrtonosno silo. Po navedbah ameriškega predsednika Washington ne bo dopustil nasilnega zatiranja protestov, ki so v zadnjih dneh zajeli več kot 15 iranskih mest. Iranski politični in varnostni vrh se je na Trumpove besede odzval z ostrimi protiukrepi in opozorili. Ali Larijani, sekretar iranskega vrhovnega sveta za nacionalno varnost, je ameriško vmešavanje označil za »rdečo črto« in posvaril, da bi kakršno koli posredovanje destabiliziralo celotno regijo ter neposredno ogrozilo življenja ameriških vojakov. Predsednik iranskega parlamenta Mohammad Bagher Ghalibaf je ob tem dodal, da so v primeru ameriške agresije vse vojaške baze ZDA na Bližnjem vzhodu legitimna tarča. Medtem ko se retorika stopnjuje, iranski vrhovni voditelj Ali Hamenej zahteva vzpostavitev reda, število smrtnih žrtev med protestniki pa se po zadnjih podatkih povzpelo na najmanj deset.

Ameriški predsednik Donald Trump je v petek sprožil močan diplomatski spor z napovedjo, da so Združene države Amerike pripravljene na vojaško posredovanje v Iranu, če bi tamkajšnje oblasti uporabile smrtonosno silo proti mirnim protestnikom. Trump je na svojem družbenem omrežju Truth Social zapisal, da je vojska v polni pripravljenosti (angl. "locked and loaded") in da bodo ZDA priskočile na pomoč iranskemu ljudstvu v primeru stopnjevanja represije. Njegove izjave so sledile poročilom o prvih smrtnih žrtvah med demonstranti, ki po vsej državi protestirajo zaradi propada iranskega riala in neznosnih gospodarskih razmer. Iransko politično in vojaško vodstvo se je na Trumpove besede odzvalo z ostrimi protiukrepi in opozorili. Sekretar iranskega vrhovnega sveta za nacionalno varnost Ali Laridžani je dejal, da bi vsakršno ameriško vmešavanje pomenilo destabilizacijo celotne regije in neposredno ogrozilo varnost ameriških vojakov na Bližnjem vzhodu. Predsednik iranskega parlamenta Mohammad Bager Galibaf je šel še dlje in napovedal, da bodo v primeru ameriške agresije vse vojaške baze in enote ZDA v regiji postale legitimne tarče iranskih sil. Medtem ko se napetosti med Teheranom in Washingtonom stopnjujejo, vrhovni voditelj Ali Hamenej zahteva oster obračun z uporniki, ki jih označuje za tuje agente, s čimer je varnostnim silam verjetno podal zeleno luč za brutalno zadušitev nemirov.

Ameriški predsednik Donald Trump in najvišji iranski predstavniki so v petek, 2. januarja 2026, izmenjali ostre grožnje zaradi vse večjih gospodarskih protestov, ki pretresajo Iran. Trump je v objavi na omrežju Truth Social zapisal, da so Združene države Amerike pripravljene na posredovanje in da je vojska v stanju pripravljenosti, če bi iranski režim začel pobijati mirne protestnike. Ob tem je uporabil frazo "locked and loaded" (pripravljeni na akcijo) in poudaril, da bodo ZDA priskočile na pomoč ljudem, če bodo iranske oblasti uporabile smrtonosno silo. Iranski odziv na Trumpove izjave je bil oster in neposreden. Ali Laridžani, sekretar iranskega vrhovnega sveta za nacionalno varnost, je opozoril, da bi kakršno koli ameriško vmešavanje v notranje zadeve Irana destabiliziralo celotno regijo in uničilo ameriške interese. Iranski uradniki so ZDA in Izrael obtožili spodbujanja nemirov, obenem pa so ameriška oporišča in vojake v regiji označili za legitimne tarče v primeru agresije. Napetosti so se dodatno stopnjevale po poročilih o prvih smrtnih žrtvah med demonstranti, ki protestirajo zaradi visokih cen in gospodarskega kolapsa. Protesti so se iz Teherana razširili v več kot 15 mest, kar predstavlja največji notranji izziv za iransko versko vodstvo v zadnjih letih. Medtem ko so iranske oblasti proteste sprva označile za legitimne, so se po prvih spopadih s policijo, v katerih je umrlo najmanj deset ljudi, začele posluževati ostrejših metod zatiranja. Trumpovo stopnjevanje retorike prihaja le nekaj mesecev po junijskem ameriškem bombardiranju iranskih jedrskih objektov, kar odnose med državama ohranja na robu neposrednega vojaškega konflikta.

Ameriški predsednik Donald Trump je ostro stopnjeval retoriko proti Teheranu in sporočil, da so Združene države Amerike vojaško pripravljene na posredovanje, če bo iranski režim nadaljeval z ubijanjem mirnih protestnikov. Trump je v objavi na družbenem omrežju Truth Social zapisal, da je ameriška vojska v polni pripravljenosti (angl. "locked and loaded"), in obljubil, da bodo ZDA priskočile na pomoč iranskemu ljudstvu, če se bo nasilje varnostnih sil nad civilisti stopnjevalo. Napetosti so se razvnehale po tem, ko so se v več iranskih mestih razširili protesti zaradi gospodarskega kolapsa, visoke inflacije in padca vrednosti nacionalne valute rial. Po poročilih je v spopadih z varnostnimi silami umrlo že najmanj deset ljudi, številni drugi pa so bili aretirani. Iranske oblasti so se na Trumpove grožnje odzvale z opozorilom, da bi kakršno koli ameriško vmešavanje pomenilo destabilizacijo celotne regije in neposredno ogrozilo ameriške vojake ter oporišča na Bližnjem vzhodu. Vrhovni voditelj ajatola Ali Hamenej je protestnike označil za izgrednike in napovedal, da jih bodo varnostne sile ukrotile.

Ameriški predsednik Donald Trump je v začetku leta 2026 sprožil nove napetosti na Bližnjem vzhodu z napovedjo, da so Združene države Amerike pripravljene vojaško posredovati v Iranu, če bodo tamkajšnje oblasti uporabile smrtonosno silo proti protestnikom. Iran so namreč zajeli množični nemiri zaradi visoke inflacije in slabega gospodarskega stanja, v spopadih pa je po navedbah medijev umrlo že najmanj deset ljudi. Trump je prek družbenega omrežja sporočil, da je ameriška vojska pripravljena na akcijo, kar je vrhovni voditelj Irana, ajatola Ali Hamenej, označil za vmešavanje v notranje zadeve in napovedal oster odziv proti protestnikom, ki jih je označil za izgrednike. Istočasno se je Trump na domačih tleh odločil za umik načrtov o namestitvi enot nacionalne garde v mestih pod vodstvom demokratov, kot so Chicago, Los Angeles in Portland. Ta odločitev sledi razsodbi vrhovnega sodišča in več zveznih sodnikov, ki so takšne namestitve označili za nezakonite na podlagi zakona o prepovedi sodelovanja vojske pri civilnem kazenskem pregonu. Kljub umiku je predsednik opozoril, da se bo vojska vrnila v močnejši obliki, če bo kriminal v omenjenih mestih ponovno narasel. Trumpove zunanjepolitične grožnje so naletele na kritike tudi znotraj njegove stranke; kongresnica Marjorie Taylor Greene je opozorila, da takšne intervencije odstopajo od načel, ki so mu prinesla zmago na volitvah leta 2024.

Ameriški predsednik Donald Trump je sprožil oster diplomatski spor z Iranom, potem ko je na družbenem omrežju Truth Social objavil, da so ZDA »pripravljene in polne« (locked and loaded) za posredovanje, če bo iranski režim uporabil smrtonosno silo proti mirnim protestnikom. Trump je zatrdil, da bodo ZDA »prišle na pomoč« državljanom, če jih bo vlada začela pobijati, kar je označil za običajno prakso Teherana. Njegove izjave so sledile poročilom o stopnjevanju nasilja na iranskih ulicah, kjer so protesti zaradi visokih cen, propada valute in gospodarske stagnacije zahtevali že najmanj deset smrtnih žrtev. Teheran se je na Trumpove grožnje odzval z ostrimi opozorili. Iranski visoki uradniki, vključno s sekretarjem vrhovnega sveta za nacionalno varnost Alijem Larijanijem in predsednikom parlamenta Mohamedom Bagherjem Ghalibafom, so poudarili, da vsakršno vmešavanje ZDA predstavlja »rdečo linijo«. Opozorili so, da bi ameriška intervencija destabilizirala celotno regijo in da so vse ameriške vojaške baze ter vojaki na Bližnjem vzhodu »legitimne tarče« za povračilne ukrepe. Iranska stran je prav tako uradno zahtevala ukrepanje Združenih narodov proti Trumpovim izjavam, ki so jih označili za nepremišljene in provokativne. Napetosti med državama so se dodatno zaostrile po lanskem junijskem ameriškem bombardiranju iranskih jedrskih objektov. Medtem ko vrhovni voditelj ajatola Ali Hamenej zahteva odločen obračun z »izgredniki«, se znotraj ZDA pojavljajo kritike Trumpove politike. Republikanski kongresnik Thomas Massie je izrazil dvom o predsednikovih motivih in namignil, da gre pri grožnjah bolj za interese povezane z nafto kot pa za zaščito svobode govora.

Ameriški predsednik Donald Trump je močno zaostril retoriko proti Teheranu in napovedal, da so Združene države Amerike pripravljene na vojaško posredovanje, če bo iranski režim uporabil smrtonosno silo proti mirnim protestnikom. Trump je v seriji objav na družbenem omrežju Truth Social zapisal, da je ameriška vojska "pripravljena in polna" (locked and loaded), ter obljubil, da bodo ZDA priskočile na pomoč iranskemu ljudstvu, če se bo nasilje nad civilisti nadaljevalo. Izjave so sledile poročilom o prvih smrtnih žrtvah med demonstranti, ki se že več dni spopadajo z varnostnimi organi v več kot 15 mestih po državi. Iranski uradniki so se na grožnje odzvali z ostrimi opozorili in Trumpove besede označili za nesprejemljivo vmešavanje v notranje zadeve države. Ali Laridžani, sekretar vrhovnega sveta za nacionalno varnost, je poudaril, da bi kakršno koli ameriško posredovanje povzročilo kaos v celotni regiji in neposredno ogrozilo varnost ameriških vojakov na Bližnjem vzhodu. Predsednik iranskega parlamenta Mohammad Bagher Ghalibaf je šel še dlje in izjavil, da bodo v primeru ameriške agresije vse vojaške baze ZDA v regiji postale legitimne tarče napadov. Medtem ko se protesti, ki so jih sprožili visoki stroški življenja in padec vrednosti nacionalne valute, širijo, je vrhovni voditelj ajatola Ali Hamenej ukazal odločen obračun z demonstranti, ki jih je označil za upornike. Znotraj ZDA so Trumpove napovedi sprožile mešane odzive, saj so nekateri predstavniki republikanske stranke, med njimi kongresnik Thomas Massie, izrazili zaskrbljenost nad intervencionistično zunanjo politiko. Kritiki opozarjajo, da bi lahko takšna retorika namesto zaščite človekovih pravic služila predvsem interesom v energetskem sektorju, hkrati pa tvega nevaren vojaški spopad v času, ko so napetosti z Iranom že na vrhuncu po junijskem bombardiranju iranskih jedrskih objektov. Iran je zaradi Trumpovih izjav že naslovil uradno pritožbo na Združene narode.

Ameriški predsednik Donald Trump je v sredo naznanil odločitev, da prekliče načrtovano napotitev pripadnikov Nacionalne garde v Chicago, Los Angeles in Portland. Odločitev sledi nizu pravnih porazov, vključno z razsodbo vrhovnega sodišča, ki je ugotovilo, da predsednik ni izpolnil zakonskih pogojev za uporabo vojaških sil za namene uveljavljanja zvezne zakonodaje o priseljevanju v civilnih mestih. Zakon o Posse Comitatus iz leta 1878 namreč omejuje sodelovanje vojske pri izvajanju civilnih pooblastil. Trump je ob tem na svojem omrežju Truth Social opozoril, da se bodo sile vrnile v močnejši obliki, ko se bo v mestih pod vodstvom demokratov znova povečala stopnja kriminala. Sočasno je predsednik Trump močno zaostril retoriko do Teherana, kjer se oblasti spopadajo z najobsežnejšimi protesti v zadnjih letih, ki jih je sprožila visoka inflacija. Trump je iranskemu režimu zagrozil z neposrednim vojaškim posredovanjem, če bodo varnostne sile uporabile smrtonosno silo proti mirnim protestnikom. Navedel je, da so ameriške sile pripravljene na napad, kar so iranski uradniki označili za nevarno vmešavanje v notranje zadeve, ki bi lahko destabiliziralo celotno regijo. Do kritik je prišlo tudi znotraj republikanske stranke, kjer mu kongresnica Marjorie Taylor Greene očita odstopanje od neintervencionistične politike.

Ameriški predsednik Donald Trump je prek družbenega omrežja Truth Social ostro posvaril iranske oblasti pred nasilnim zatiranjem miroljubnih protestov, ki so v zadnjih dneh zajeli večji del Islamske republike. Trump je izjavil, da so Združene države Amerike »pripravljene in polne« (locked and loaded) ter da bodo priskočile na pomoč protestnikom, če bo iranski režim uporabil smrtonosno silo. Po njegovih besedah so ZDA pripravljene intervenirati, da bi preprečile nadaljnje žrtve med civilisti, ki protestirajo zaradi gospodarskega kolapsa in drastičnega padca vrednosti domače valute rial. Teheran se je na grožnje odzval z ostrimi protiukrepi in opozorili. Sekretar iranskega vrhovnega sveta za nacionalno varnost Ali Laridžani je dejal, da bi kakršno koli ameriško vmešavanje pomenilo destabilizacijo celotne regije in uničenje ameriških interesov. Iranski uradniki so hkrati opozorili, da so ameriška oporišča in vojaki na Bližnjem vzhodu »legitimne tarče«, če se bodo ZDA odločile za vojaško akcijo. Do sedaj je v nemirih, ki so se iz Teherana razširili v več kot 15 mest, umrlo najmanj deset ljudi, napetosti med državama pa so po lanskem ameriškem bombardiranju iranskih jedrskih objektov na najvišji ravni.

Ameriški predsednik Donald Trump je v sredo naznanil umik načrtov za namestitev enot Nacionalne garde v večjih ameriških mestih, kot so Chicago, Los Angeles in Portland. Odločitev sledi razsodbi vrhovnega sodišča, ki je ugotovilo, da predsednik ni izpolnil zakonskih pogojev za uporabo vojaških sil za namene uveljavljanja zvezne zakonodaje o priseljevanju v mestih z demokratskim vodstvom. Sodišča so se pri tem oprla na zakon o Posse Comitatus iz leta 1878, ki vojski prepoveduje sodelovanje pri civilnem pregonu. Trump je kljub umiku napovedal vrnitev enot v primeru ponovnega naraščanja kriminala. Istočasno je predsednik Trump sprožil nove mednarodne napetosti z napovedjo vojaške pomoči iranskim protestnikom. Preko družbenega omrežja Truth Social je opozoril iranske oblasti, da so Združene države Amerike »pripravljene in opremljene« za posredovanje, če bo režim uporabil smrtonosno silo proti mirnim demonstrantom, ki protestirajo zaradi visoke inflacije. Njegove izjave so naletele na oster odziv iranskih uradnikov, ki svarijo pred destabilizacijo regije, hkrati pa so povzročile razkol znotraj republikanske stranke. Odhajajoča kongresnica Marjorie Taylor Greene je Trumpovo retoriko obsodila kot izdajo neintervencionističnih načel, za katera so volivci glasovali na volitvah leta 2024.

Iran je zavrnil grožnje ameriškega predsednika Trumpa o intervenciji, če bodo iranske oblasti nasilno obračunale s protestniki. Iranski predsednik je kritiziral Trumpovo izjavo in poudaril, da bo Iran ostal trden. Iran je zagrozil z napadom na vse ameriške baze. Število smrtnih žrtev protestov je naraslo na najmanj 10.

Po Trumpovi grožnji posredovanja v Iranu, če bo ta ubil protestnike, so se pojavile kritike. Republikanski kongresnik Thomas Massie je potezo označil za bolj povezano z nafto kot s svobodo govora, medtem ko so iranski uradniki obsodili Trumpove izjave kot vmešavanje v notranje zadeve. Trump je sicer na Truth Social zapisal, da so ZDA »pripravljene in opremljene« za odziv.

Visoki iranski uradniki, vključno z Alijem Laridžanijem, svetovalcem vrhovnega voditelja ajatole Alija Hameneja, so ostro kritizirali grožnje ameriškega predsednika Donalda Trumpa glede posredovanja v Iranu. Teheran je opozoril, da bi kakršno koli vmešavanje Združenih držav Amerike v notranje zadeve države, zlasti v luči trenutnih protivladnih protestov, povzročilo kaos v celotni regiji. Laridžani je poudaril, da Trumpova politika predstavlja nevarno pustolovščino, ki bi lahko imela hude posledice za mednarodno varnost. Trenutni nemiri v Iranu veljajo za največje v zadnjih treh letih, sprožil pa jih je predvsem kritičen gospodarski položaj v državi. Protesti so se sprevrgli v nasilje, v katerem je po navedbah tujih tiskovnih agencij življenje izgubilo že najmanj sedem ljudi. Iranske oblasti obtožujejo Washington, da poskuša izkoristiti notranje napetosti za destabilizacijo islamske republike, medtem ko ameriška administracija izraža podporo protestnikom in opozarja na kršitve človekovih pravic.

Odnosi med Združenimi državami Amerike in Iranom so vstopili v novo fazo visoke napetosti, medtem ko se Islamska republika sooča z razširjenimi valovi notranjih protestov. Ameriški predsednik Donald Trump je prek družbenega omrežja Truth Social ostro opozoril Teheran, da bodo ZDA posredovale in "rešile" iransko ljudstvo, če bo režim uporabil nasilje nad mirnimi protestniki. Trumpove izjave prihajajo v času, ko se protesti, ki jih je sprožil drastičen padec vrednosti iranske valute rial, širijo v številna mesta, pri čemer je v spopadih z varnostnimi organi umrlo že najmanj sedem ljudi. Iranski uradniki so se na grožnje odzvali z bojevito retoriko. Ali Šamhani, svetovalec vrhovnega voditelja, je napovedal, da bo Teheran "odsekal roko" vsakemu tujemu posredniku, ki bi se pod kakršnim koli izgovorom vmešaval v notranje zadeve države. Ali Laridžani, tajnik vrhovnega sveta za nacionalno varnost, je brez predložitve dokazov obtožil Izrael in ZDA za podpihovanje nemirov. K vztrajnosti je svoje rojake pozval tudi Reza Pahlavi, sin zadnjega iranskega šaha, ki predstavlja opozicijo v tujini, medtem ko so se razmere dodatno zaostrile po junijskih ameriških napadih na iranske jedrske objekte.

Vrhovni svet za nacionalno varnost Irana je ostro obsodil izjave ameriškega predsednika Donalda Trumpa glede morebitne ameriške podpore protestnikom v Iranu. Sekretar sveta Ali Laridžani je opozoril, da bi kakršno koli vmešavanje Washingtona v notranje zadeve države povzročilo kaos v celotni regiji in resno ogrozilo ameriške interese. Laridžani je v svojem odzivu neposredno nagovoril ameriškega predsednika in poudaril, naj Trump pazi na svoje vojake, če bi se odločil za vojaško posredovanje. Napetosti so se stopnjevale po Trumpovi napovedi, da so ZDA pripravljene nuditi pomoč iranskim protestnikom, ki se v vse večjem številu zbirajo v različnih mestih zaradi gospodarskih težav v državi. Iranska stran te napovedi interpretira kot neposredno grožnjo suverenosti in napoved destabilizacije regije. Dogajanje predstavlja nadaljevanje dolgotrajnega konflikta med državama, ki se je v preteklosti že večkrat nevarno približal neposrednemu vojaškemu spopadu, zlasti v povezavi z iranskim jedrskim programom.

Po Trumpovi grožnji z vojaškim posredovanjem v Iranu zaradi zatiranja protestnikov se je odzval Teheran z opozorilom, da bi takšno dejanje destabiliziralo celotno regijo in ogrozilo ameriške interese. Grožnja je razjezila tudi del republikancev, ki zagovarjajo politiko 'Amerika na prvem mestu'. Izrael je medtem začel spletno kampanjo, ki poziva Irance k uporu.

Donald Trump je ponovil grožnjo Iranu zaradi nasilja nad protestniki, pri čemer je navedel, da bodo ZDA posredovale, če bo Iran streljal na miroljubne protestnike. Iranski nacionalni varnostni svet pa je ZDA opozoril, da bi vmešavanje v proteste lahko povzročilo kaos v celotni regiji.

Ameriški predsednik Donald Trump je prek družbenega omrežja Truth Social ostro posvaril iranske oblasti, da so Združene države Amerike pripravljene in oborožene za posredovanje, če bo Teheran nadaljeval z nasilnim zatiranjem mirnih protestnikov. Trumpova izjava prihaja v času, ko se v Iranu širijo nemiri zaradi hiperinflacije in gospodarske krize, ki so po zadnjih podatkih zahtevali že šest smrtnih žrtev. Predsednik je poudaril, da bodo ZDA priskočile na pomoč ljudem, če bodo iranske sile, kot je to po njegovih besedah običajno, začele pobijati demonstrante. Odziv Irana je bil hiter in opozorilen; Ali Larijani, svetovalec vrhovnega voditelja, je Donalda Trumpa pozval k previdnosti glede njegovih vojakov. Teheran je opozoril, da bi kakršno koli ameriško vmešavanje destabiliziralo regijo in neposredno škodovalo interesom ZDA na Bližnjem vzhodu. Medtem so oblasti v Teheranu aretirale trideset oseb zaradi domnevnega kršenja javnega reda, protestno gibanje pa se je s tržnic, kjer trgovci zapirajo trgovine zaradi nevzdržnih cen, razširilo na univerze in v večja mesta po vsej državi.

Donald Trump je v poznih nočnih objavah na Truth Social zagrozil Iranu z intervencijo, pri čemer je poudaril, da so ZDA "pripravljene in čakajo". Republikanski kongresnik Thomas Massie je kritiziral Trumpovo opozorilo Iranu, češ da imajo ZDA dovolj lastnih težav. Kongresnica Marjorie Taylor Greene je obtožila Trumpa, da se oddaljuje od svoje politike "Amerika na prvem mestu".

Iranski uradniki so ostro odgovorili na grožnje ameriškega predsednika Donalda Trumpa o možni intervenciji v Iranu, če bo vlada ubijala protestnike. Iranski predstavniki so opozorili, da bo vsaka ameriška intervencija prestopila »rdečo črto«.

Visoki iranski predstavniki, vključno s sekretarjem Vrhovnega sveta za nacionalno varnost Alijem Larijanijem, so ostro obsodili nedavne izjave ameriškega predsednika Donalda Trumpa glede notranjepolitičnega dogajanja v Iranu. Iranska stran je opozorila, da bo kakršno koli tuje vmešavanje v notranje zadeve države prineslo resne posledice za ameriške interese v regiji ter povzročilo dodatno destabilizacijo na Bližnjem vzhodu. Predsednik komisije za nacionalno varnost in zunanjo politiko v iranskem parlamentu je poudaril, da se bo država na zunanje grožnje odzvala enotno in povezano. Napetosti med Teheranom in Washingtonom so se stopnjevale po vrsti intervencionističnih izjav ameriškega vrha, ki jih Iran razume kot neposreden napad na svojo suverenost. Iranski varnostni organi so v izjavah za javnost izpostavili, da poskusi spodkopavanja stabilnosti ne bodo ostali brez odgovora, obenem pa so pozvali k spoštovanju mednarodnih norm o nevmešavanju. Situacija odraža dolgotrajen spor med državama, ki se še dodatno zaostruje zaradi nasprotujočih si interesov na področju regionalne varnosti in zunanje politike.

Ali Laridžani, takratni sekretar vrhovnega sveta za nacionalno varnost Irana, je v odzivu na grožnje ZDA in Izraela posvaril ameriškega predsednika Donalda Trumpa pred vmešavanjem v iranske notranje zadeve, rekoč, da se bo to končalo z "razpadom celotne regije". Opozoril je tudi ameriško javnost, da je Trump začel "pustolovščino" in naj bodo pozorni na svoje vojake.

Iran je pozval Združene narode k obsodbi Donalda Trumpa zaradi njegovih izjav, ki so po mnenju Irana provokativne in zaostrujejo napetosti med protesti. Iransko zunanje ministrstvo je poudarilo odgovornost Varnostnega sveta ZN in generalnega sekretarja ZN. Iranski uradniki so ZDA obtožili vmešavanja in zagrozili z odgovorom, če bo Trump posredoval.

Sekretar Vrhovnega sveta za nacionalno varnost Irana se je srečal z družinama generalmajorja Amir-Alija Hadžizadeha in Mahmuda Bagerija.

Sekretar iranskega vrhovnega sveta za nacionalno varnost se je udeležil seje Sveta za gospodarsko usklajevanje, na kateri so bili prisotni voditelji vej oblasti.

Pakistan in Rusija sta v pogovorih o morebitnem sporazumu v naftnem sektorju, je za rusko tiskovno agencijo RIA povedal pakistanski finančni minister Muhammad Aurangzeb. Pogovori med energetskima ministrstvoma obeh držav potekajo o širšem sodelovanju pri raziskovanju, proizvodnji in predelavi nafte. Rusija je tudi razpravljala o posodobitvi pakistanske rafinerije z ruskimi podjetji.

Ali Larijani, sekretar vrhovnega sveta za nacionalno varnost, se je v Teheranu sestal z Vitalijem Savijevom, namestnikom predsednika vlade Ruske federacije. Poudarila sta pospešitev strateškega koridorja Sever-Jug. Larijani je dejal, da bo država do konca leta prevzela lastništvo nad vsemi zemljišči, ki se nahajajo na trasi tega koridorja.

Ali Larijani je na Twitterju pozdravil turškega zunanjega ministra Hakana Fidana ob njegovem obisku v Iranu z besedami: "Dobrodošel v svojem domu."

Ali Larijani, nekdanji predsednik iranskega parlamenta, je poudaril, da Iran podpira resnična pogajanja, ki temeljijo na uravnoteženih načelih, ter da je diplomatska pot ključna za rešitev jedrskega vprašanja. Zanikal je, da bi si Iran prizadeval za jedrsko orožje, vendar poudarja odločenost pri uporabi jedrske energije. Poudaril je, da ne obstajajo omejitve za razvoj odnosov med Iranom in Pakistanom. Zavrnil je trditve ZDA in Izraela o uničenju iranskega jedrskega programa kot nerealne in zatrdil, da je jedrska industrija v Iranu avtohtono znanje, ki ga bodo še naprej razvijali.

Iranski predsednik parlamenta, Ali Larijani, je izjavil, da bo iranski svet za nacionalno varnost na ukaz predsednika države odpravil vse omejitve in ekonomske ovire med Iranom in Pakistanom, s čimer se bo okrepilo gospodarsko sodelovanje med državama.

Ali Larijani, sekretar iranskega vrhovnega sveta za nacionalno varnost, je ZDA in Izrael obtožil orkestriranja nedavnega 12-dnevnega konflikta z Iranom, ki ga je označil za dolgo načrtovano provokacijo, katere cilj je bil oslabiti državo. Larijani se je Islamabadu zahvalil za podporo Iranu med vojno. Poudaril je tudi, da se Izrael sooča z notranjimi pretresi.

Ali Larijani je izrazil skepticizem glede ameriškega pristopa k jedrskim pogajanjem z Iranom. Poudaril je, da Iran sprejema le resnična pogajanja z dejanskimi temelji, ne pa tistih, kjer je izid vnaprej določen. Dodal je, da si Američani prizadevajo prikazati se kot ključno točko vsakega globalnega dogajanja, kar je po njegovem mnenju oblika samozavajanja.

Ali Laridžani je obiskal Pakistan, kjer se je srečal z visokimi predstavniki države. Med obiskom mu je predsednik pakistanskega parlamenta podaril posebno darilo.

Sekretar vrhovnega sveta za nacionalno varnost Irana bo v ponedeljek obiskal Pakistan.

Libanonski predsednik je izjavil, da je ostro nagovoril Alija Larijanija, takratnega sekretarja iranskega vrhovnega sveta za nacionalno varnost, med srečanjem, in da je bil Larijani zaradi tega nezadovoljen. Trdil je, da mu je rekel, da je odgovornost za libanonske šiite njegova, ne Larijanijeva. Novice je zanikal vir iz sekretariata vrhovnega sveta za nacionalno varnost. Predsedstvo Libanona ima videoposnetek srečanja, ki bi lahko razjasnil dogodek.

Ali Larijani, sekretar Vrhovnega sveta za nacionalno varnost, je imel govor na srečanju »Mi in Zahod v mislih in idejah ajatole Hameneja«. V govoru je poudarjal vlogo Irana v odnosu do zahodnih držav.

Član pisarne za ohranjanje in objavljanje del ajatole Hameneija je dejal, da je bila vodstvena vloga vrhovnega voditelja v 12-dnevni vojni tako odločilna, da so jo celo svetovni študijski centri prepoznali kot enega glavnih dejavnikov neuspeha sovražnika.

Izraelski droni so v ponedeljek izvedli dva ločena napada v južnem Libanonu. V napadih je umrla najmanj ena oseba, sedem pa je bilo ranjenih. Napadi so bili usmerjeni na avtomobil v mestu Doueir. Libanonsko ministrstvo za zdravje je potrdilo smrtno žrtev in ranjene.

Iranski zunanji minister Abbas Araghchi je izjavil, da Iran ne išče neposrednih pogajanj z ZDA, vendar meni, da je mogoče doseči jedrski sporazum z indirektnim dialogom. Obenem je Araghchi opozoril pred ponovnim izraelskim agresivnim delovanjem in zatrdil, da je Iran pripravljen na soočenje s tujimi grožnjami, vključno z Izraelom. Ponovno je zavrnil ameriške in izraelske navedbe o iranskih jedrskih zmogljivostih kot »gnusno laž«.

Ali Larijani je izjavil, da popuščanje sovražnikom brez pogojev ni učinkovito. Hkrati je sekretar Sveta za nacionalno varnost poudaril, da je za izboljšanje odnosov s tekmeci ključna notranja enotnost in gospodarske reforme, ki bi stabilizirale življenje ljudi. Poudarek je na krepitvi nacionalne kohezije v Iranu.

Iranski predsednik Masoud Pezeshkian je v Teheranu sprejel omanskega ministra za notranje zadeve Hamouda bin Faisala Al Busaidija in poudaril dolgoletne bratske vezi med državama.

Iranski sekretar Vrhovnega sveta za nacionalno varnost Ali Larijani je obsodil vmešavanje ZDA v Irak in poudaril prijateljske vezi med državama. Izjavil je, da Iran preiskuje zlorabo iraškega zračnega prostora s strani ZDA in Izraela. Iranski in iraški uradniki so se sestali tudi glede izzivov, s katerimi se soočajo močvirja Hor al-Azim na skupni meji.

V Teheranu so odkrili mural v čast Sajeda Hasana Nasrallaha ob prvi obletnici njegove smrti. V južnem predmestju Bejruta se je začela slovesnost v spomin na Sajeda Hasana Nasrallaha in Sajeda Hašema Safi al-Dina, kjer je šejk Qassem iz Hezbolaha pohvalil veliko udeležbo.

Visoki iranski varnostni uradnik Ali Larijani je med obiskom zaveznikov v Libanonu pozval regionalne države, naj presežejo razlike in tesno sodelujejo proti, kot je dejal, »izraelskim zarotam«. Opozoril je, da je Teheran popolnoma pripravljen odgovoriti na vsako izraelsko vojaško akcijo, in poudaril, da bi bil takšen korak deležen močnega in odločnega odgovora Islamske republike. Iranski predsednik Masoud Pezeshkian je obsodil izraelski režim kot glavno oviro za regionalni mir in dejal, da obstoj režima temelji na zločinih.

Iranski predsednik Masoud Pezeshkian je poudaril odločenost Irana za krepitev in širitev odnosov z Armenijo, s čimer je izpostavil zgodovinske in kulturne vezi med državama. Armenski veleposlanik v Iranu, Grigor Hakobyan, je odnose med Teheranom in Erevanom označil za strateške, pri čemer je poudaril dolgoletne prijateljske vezi med državama v intervjuju za IRNA.

Iranski visoki varnostni uradnik Ali Larijani je pozval islamske države k ustanovitvi skupnega operativnega štaba za boj proti izraelski agresiji. Opozoril je, da so islamski vrhovi brez konkretnih ukrepov enaki odobritvi novih napadov na Izrael, in poudaril, da rutinske konference in govori brez dejanj omogočajo nadaljnjo agresijo. Pozval je islamske vlade, naj sprejmejo konkretne ukrepe proti izraelskim zločinom in zaščitijo zatirane muslimane v Palestini.

Iranski zunanji minister Abas Aragči in vodja zunanje politike Evropske unije Kaja Kallas sta se srečala v Dohi, kjer sta razpravljala o iranskem jedrskem programu in možnostih za diplomatsko rešitev. Srečanje je potekalo v četrtek, namen pogovorov pa je bil pospešiti diplomatska prizadevanja za rešitev iranskega jedrskega vprašanja.

V mednarodnih novicah izstopajo imenovanje Kassima Ndiayeja za posebnega odposlanca ZN na Cipru, iranska izjava o odprtosti pogovorov z ZDA glede jedrskega programa, aretacije v Siriji zaradi nasilja v Sueidi, poziv Donalda Trumpa Hamasu k izpustitvi talcev, incident z izraelskimi droni v Libanonu, poziv IAEA k ponovnemu začetku inšpekcij v Iranu, izraelska propaganda glede konflikta v Gazi, preprečitev načrta za umor izraelskega ministra Bena Gvirja, poziv papeža k pomoči Sudanu in izraelske obtožbe proti Macronu zaradi priznanja Palestine.

Visoki iranski uradnik Ali Larijani je izjavil, da je dogovor z ZDA še vedno mogoč, vendar mora Washington opustiti zahteve glede omejitve iranskega raketnega programa. Pogovori med ZDA in Iranom so se prekinili junija. Medtem se pojavljajo analize o morebitnih prihodnjih spopadih med Izraelom in Iranom, zlasti po izraelskem napadu na Iran 13. junija. Iranski predsednik Masoud Pezeshkian poudarja, da lahko jedrsko vprašanje reši le diplomatska rešitev, in poziva k aktivnejši vlogi organizacije SCO pri izgradnji miru.